Ste pripravljeni na BREXIT?

Na spletni strani Evropske komisije, Generalnega direktorata za obdavčenje in carinsko unijo GB so objavljene informacije za gospodarske subjekte, s katerimi jih želi Evropska Komisija opozoriti vpliv izstopa ZK iz EU na področje carin, posrednih davkov ter prepovedi in omejitev.

Ko bo ZK zapustila EU, bo postala tretja država. Zato se od trenutka izstopa pravila EU na področju carine in posrednega obdavčevanja za ZK ne bodo več uporabljale. Blago, vneseno na carinsko območje EU iz ZK ali izneseno iz carinskega območja EU, bo predmet carinskega nadzora, carinske kontrole ter ustreznih carinskih dajatev. Dovoljenja pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) in druga dovoljenja za carinske poenostavitve, ki jih izdajo carinski organi ZK, ne bodo več veljavna na carinskem območju EU. Pri uvozu blaga iz ZK, se bo v skladu z Direktivo o DDV obračunal DDV, medtem ko bo DDV pri izvozu iz EU oproščen.

Podrobnejše informacije so objavljene v dokumentu Evropske komisije.

Izstop Združenega Kraljestva iz EU bo vplival tudi na izvajanje postopkov 42 in 63. Z izstopom Združenega Kraljestva iz EU ne bosta več mogoča postopka 42 in 63 za blago namenjeno v Združeno Kraljestvo. Združeno Kraljestvo bo postalo tretja država, zato dobava blaga po postopkih 42 in 63 v Združeno Kraljestvo kot namembno državo ne bo več mogoča. Davčni zavezanci iz Združenega Kraljestva ne bodo več mogli nastopati kot končni prejemniki, ki se v polje 44 deklaracije navedejo pod šifro Y041.

Izstop Združenega Kraljestva iz EU bo vplival tudi na uvoznike iz Združenega Kraljestva, ki uvažajo blago v Sloveniji po postopkih 42 in 63. Kot uvozniki iz druge države članice so za odobritev postopka 42 med drugim lahko imeli slovensko identifikacijsko številko za DDV ali pa so imenovali davčnega zastopnika za postopek 42. Z izstopom Združenega Kraljestva iz EU bodo uvozniki iz Združenega Kraljestva postali uvozniki iz tretjih držav. Za uvoznike iz tretjih držav se za odobritev postopkov 42 oz. 63 zahteva, da:

• imajo slovensko identifikacijsko številko za DDV in
• v Sloveniji imenujejo davčnega zastopnika.

Poudarili bi tudi, da gre v tem primeru za novo davčno zastopanje in da imenovanje davčnega zastopnika za davčnega zavezanca iz tretje države, ni enako morebitnemu obstoječemu davčnemu zastopanju za postopek 42 za davčnega zavezanca iz druge države članice. Davčna zastopanja za postopek 42, ki so bila odobrena uvoznikom iz Združenega Kraljestva, tako po izstopu Združenega Kraljestva iz EU ne bodo več veljavna.

Različna področja Evropske zakonodaje za nekatere vrste blaga predvidevajo, da njihov uvoz iz tretjih držav v EU oziroma izvoz iz EU v tretje države, odobri oziroma dovoli pristojni organ države članice EU. V večini primerov taka odobritev ni potrebna za pošiljke znotraj EU, saj je nadzor nad kontrolo ustreznosti blaga praviloma del carinske kontrole v EU.

Z izstopom ZK iz EU bo potrebna odobritev oziroma dovoljenje tudi za blago pri uvozu iz ZK v EU oziroma pri izstopu iz EU v ZK. Od tega dne tudi ne bodo več veljavna dovoljenja oziroma odobritve, ki so jih izdali organi ZK na podlagi Evropske zakonodaje.

Podrobnejše informacije so objavljene v dokumentu Evropske komisije.

Izstop Združenega Kraljestva iz EU bo vplival tudi na področje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Z zahtevo za carinsko ukrepanje na ravni Unije, lahko imetnik pravice z eno zahtevo zaprosi, da carinske administracije več držav članic izvajajo poostren nadzor nad blagom, ki bi lahko kršilo njegove pravice intelektualne lastnine.
Z izstopom ZK iz EU se Uredba št. 605/2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov ne bo več uporabljala v ZK. 

• Odločbe o zahtevah za carinsko ukrepanje na ravni Unije, ki so bile izdane v kateri od DČ razen ZK, bodo veljale naprej, vendar se ne bodo izvajale v ZK.
• Odločbe o zahtevah na ravni Unije, ki so bile izdane v ZK, pa z dnem izstopa ZK iz UE prenehajo veljati. To pomeni, da morajo imetniki pravic, ki imajo trenutno veljavne odločbe, izdane s strani carinskih organov ZK, pred dnem izstopa ZK iz EU vložiti novo zahtevo v kateri koli drugi državi članici.

Podrobnejše informacije so objavljene v dokumentu Evropske komisije.

Izstop Združenega Kraljestva iz EU bo vplival tudi na področje izvoza blaga z dvojno rabo. Blago z dvojno rabo je blago, programska oprema in tehnologija, ki se lahko uporablja za civilne in vojaške namene. EU nadzoruje izvoz, tranzit in posredovanje blaga z dvojno rabo, kar prispeva k mednarodnemu miru in varnosti ter preprečuje širjenje orožja za množično uničevanje (WMD).

Skupna izvozna dovoljenja Unije (EUGEA) dovoljujejo izvoz blaga z dvojno rabo v določene namembne kraje pod določenimi pogoji. Z izstopom Združenega Kraljestva iz EU se bi pri izvoz blaga z dvojno rabo iz EU v Združeno kraljestvo zahtevalo izvozno dovoljenje. Z namenom olajšanja pretoka nadzorovanega blaga se zato predvideva sprejem Uredbe za dodajanje Združenega kraljestva na seznam držav, za katere velja splošno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo v celotni EU.

Združeno kraljestvo bo z dnem izstopa iz EU postalo »tretja država«. Od datuma izstopa dalje se za Združeno kraljestvo ne bodo več uporabljali sporazumi o prosti trgovini, ki jih je EU sklenila s posameznimi državami oziroma skupinami držav kot tudi ne avtonomni režimi, ki jih je EU sprejela enostransko. Materiali (blago) s poreklom iz Združenega kraljestva se bodo z dnem izstopa iz EU šteli kot materiali brez porekla, prav tako s temi materiali ne bo več možna kumulacija, kar pomeni, da bodo morala biti za pridobitev preferencialnega porekla izpolnjena pravila iz ustreznega seznama zadostnih obdelav ali predelav.

Podrobnejše informacije so objavljene v dokumentu Evropske komisije.

Združeno kraljestvo je izrazilo željo, da pristopi h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku kot ločena pogodbenica. V skladu s tem je bilo povabljeno, naj kot tretja država pristopi h Konvenciji. Združeno kraljestvo je bilo hkrati povabljeno, naj pristopi h Konvenciji o poenostavitvi formalnosti v blagovni trgovini. Pristop h konvencijama velja od datuma, ko ni več država članica Evropske unije, ali od datuma, ko bi se prenehala uporabljati prehodna ureditev med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Gibanje blaga z Združenim kraljestvom se bo olajšalo s skupnim tranzitnim postopkom za prevoze blaga med Združenim kraljestvom ter Evropsko unijo in ostalimi pogodbenicami Konvencije o skupnem tranzitnem postopku.

Sklep št. 1/2018 Skupnega odbora EU-CTC objavljen v Uradnem listu EU L317.

Za izvedbo skupnega tranzitnega postopka med EU in Združenim kraljestvom po datumu, od katerega začne učinkovati pristop Združenega kraljestva kot ločene pogodbenice, se zahteva predložitev zavarovanja, ki je veljavno tudi v Združenem kraljestvu. Pri obstoječih splošnih zavarovanjih je zato predhodno potrebno dopolniti instrument zavarovanja (npr. izjavo poroka), tako da se Združeno kraljestvo izbriše kot država članica Unije in doda kot država skupnega tranzita.

Intrastat poročanje

Izstop ZK iz EU bo pomenil tudi spremembo pri Intrastat poročanju. Trgovski posli z ZK ne bodo več predmet Intrastat poročanja, ampak Carine. Ker bo UK tretja država, bo potrebno za vse uvozne in izvozne posle po novem potrebno vložiti ustrezno carinsko deklaracijo (EUL).

Obdavčitev z DDV dobav blaga in storitev

Z izstopom ZK  iz EU se za čezmejne dobave in gibanje blaga ter ureditve prodaje blaga na daljavo med davčnimi zavezanci iz držav članic EU in ZK, ki bo postala tretja država, ne bodo več uporabljala pravila, ki veljajo za obdavčitev z DDV med državami članicami EU. Blago bo podvrženo carinskemu nadzoru, saj bodo zanj veljala pravila za uvoz in izvoz. Priporočamo, da se davčni zavezanci seznanijo s formalnostmi in obveznostmi v carinskih postopkih. Na določitev kraja opravljanja storitev in s tem kraja obdavčitve z DDV bo po izstopu vplivalo več različnih dejavnikov (npr. narava storitve, prejemnik storitve, kraj opravljanja storitve…), zato se davčnim zavezancem priporoča, da si zagotovijo vse potrebne dokaze o opravljenih oz. prejetih storitvah.

Mini VEM

Za davčne zavezance, ki so identificirani v mini VEM ureditev (MOSS) v eni od držav članic in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve končnim potrošnikom v ZK, velja do dneva izstopa obveznost izpolnitve davčnih obveznosti iz naslova DDV na običajen način. Davčni zavezanci, ki so identificirani v ureditev mini VEM v ZK in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve končnim potrošnikom v eno od držav članic EU, z dnem izstopa ZK iz EU ne morejo ostati identificirani v ureditev mini VEM v ZK, zato se jim predlaga, da se čimprej identificirajo v ureditev mini VEM v eni od držav članic EU.

Vračilo DDV

Davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji, ki zahtevajo vračilo DDV v ZK, se priporoča, da oddajo zahtevek za vračilo za obdobje leta 2018 čimprej, najkasneje do 29. 3. 2019. Popravki že vloženih zahtevkov po 29. 3. 2019 ne bodo več mogoči, ampak bo moral davčni zavezanec informacijo o popravku sporočiti direktno v ZK. Vložitev zahtevkov za obdobje od 1. 1. do 29. 3. 2019 bo predvidoma potekalo po pravilih ZK, ki veljajo za davčne zavezance iz tretjih držav. Davčni zavezanci iz ZK, ki bodo po datumu izstopa želeli uveljavljati vračilo DDV v Sloveniji, bodo lahko vložili zahtevek za vračilo po pravilih, ki veljajo za davčne zavezance iz tretjih držav.

Podrobnejše informacije so objavljene v dokumentu Evropske komisije